Vse dobro vsem

Vzela sem si pravico do svobode govora.

Lepote Slovenije

FOTOGRAFSKI NATEČAJI

Lepote gora
Lepote gozdov
Lepote jezer
Lepote rek
Lepote kulturnih znamenitosti in kulture
Naravne znamenitosti


Spet trte so rodile
prijatli, vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile, srcé razjásni in oko, ki utopi vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!

SLOVENIJA

Uvod

Pokrajinsko raznolika Slovenija je sama po sebi privlačna znamenitost. Je prva država na svetu, ki je bila kot celotna država razglašena za zeleno turistično destinacijo! V njej boste poleg izjemnih naravnih posebnosti odkrili kraje, ki čuvajo svetovno dediščino UNESCO in presenetljive zgodbe o ljubezni, plemenitosti, soli, skrivnostih podzemlja.

Zgodovina

Slovanski predniki današnjih Slovencev so se na ozemlje Slovenije naselili v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država alpskih Slovanov. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala bavarskonadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v frankovsko grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – Karniola, ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz Salzburga in Ogleja začelo širiti tudi krščanstvo.

Okoli leta 1000 so bili napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini in prvi slovanski zapis v latinici. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar je pozneje postala Habsburška monarhija. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na deželeKranjskoTrstIstroGoriškoKoroško in Štajersko.

V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali Zedinjeno Slovenijo.

Z razpadom Avstro-Ogrske leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.

Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo(SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991 in jo ubranila z dvotedensko vojno za samostojnost.

Zelena destinacija

Slovenija je prva država na svetu, ki si je kot država prislužila naziv Zelena destinacija. Ta naslov si je prislužila na podlagi kriterijev, ki kažejo na visoko raven zavezanosti trajnostnemu turizmu. Na seznam 100 najbolj trajnostnih turističnih destinacij so se leta 2016 uvrstile zelene destinacije Slovenije in Ljubljana, zelena prestolnica Evrope.

Unesco in zaščitene destinacije

Slovenija je bogata z biseri naravne in kulturne dediščine. Nekateri izmed njih predstavljajo pomemben kamenček v mozaiku svetovne dediščine človeštva in sodijo pod okrilje UNESCO. Skrivnostni kraški svet ne skopari s čudesi narave. Ena njegovih najmogočnejših stvaritev so Škocjanske jame, ki so z največjim podzemnim kanjonom v Evropi kot prve v Sloveniji našle pot na UNESCO seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Nedaleč stran, v notranjskih in kočevskih gozdovih, pa se nahajata naravna rezervata Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrolce, ki sta del Unescove dediščine prvinskih bukovih gozdov Karpatov in drugih evropskih regij.

  • Škocjanske jame

V kraški jami z največjim podzemnim kanjonom v Evropi, visokim tudi do 146 metrov, je danes urejenih več kilometrov ogledne poti s kar 500 stopnicami. Na poti, ki vodi tudi čez izjemne mostove, je mogoče videti podzemne slapove (v jamskem sistemu jih je kar 26), velike dvorane, orjaške kapnike, visoke tudi do 15 metrov, in druge stvaritve podzemne kraške reke. Okoli Škocjanskih jam je regijski park – območje varovane naravne in kulturne dediščine. Po parku vodijo učne in kolesarske poti.

  • Bukovi gozdovi

Območja prvinskih bukovih gozdov Karpatov in drugih evropskih regij, ki so na seznamu Unescove svetovne naravne dediščine, predstavljajo najbolje ohranjene dele bukovih gozdov, ki so od zadnje ledene dobe pred 12.000 leti odigrali pomembno vlogo pri razvoju in vplivu bukovih ekosistemov v Evropi. Med temi območji sta tudi gozdna rezervata Pragozd Krokar in Snežnik-ŽdrolcePragozd Krokar je čudovit košček neokrnjene narave, ki leži v osrčju Kočevskih gozdov. V ta pragozd človeška roka še ni posegla, je pa dom avtohtonim vrstam zveri in pticam. Starodavni bukovi gozdovi, ki so si s svojo ohranjenostjo zagotovili mesto na Unescovem seznamu, šumijo tudi v rezervatu Snežnik Ždrolce. Oba rezervata sta del zaščitenega omrežja Natura 2000.

Zakladi kulturne dediščine

Ko boste obiskali Idrijo, boste na vsakem koraku zaznali dediščino nekdanjega rudnika živega srebra. Idrci so rudarsko tradicijo znali obrniti v zanimiva turistična doživetja, s katerimi približajo duh nekdanjih dni vsakemu obiskovalcu. Ljubljansko barje pa so v preteklosti zaznamovali koliščarji. Vpogled v njihovo življenje dajejo bogate arheološke najdbe in artefakti, ki sodijo med najstarejše na svetu.

  • Idrija z dediščino živega srebra

Idrija je skupaj s španskim Almadenom varuh svetovno pomembne dediščine rudarjenja živega srebra. Idrijski Antonijev rov je iz leta 1500 in slovi kot eden najstarejših vhodov v rudnike v vsej Evropi. Urejen je za oglede, na katerih spoznate stare načine rudarjenja, na poti pa vas lahko preseneti tudi rudniški škrat! Z dediščino rudarjenja in življenjem nekdanjih rudarskih družin so povezane številne znamenitosti Idrije: od presenetljive tehniške dediščine, ki jo hrani muzej na gradu Gewerkenegg, do tradicije izvirnega čipkarstva.

  • Ljubljanski koliščarji in najstarejše kolo na svetu

Slovenija je ena od držav, ki hranijo zaščiteno svetovno dediščino prazgodovinskih kolišč okoli Alp. Na Ljubljanskem barju je bilo odkritih okoli 40 lokacij z ostanki kolišč, na UNESCO je vpisanih devet kolišč v dveh skupinah. Najpomembnejša najdba s teh izjemnih arheoloških najdišč je kar 5.200 let staro kolo, ki velja za najstarejše leseno kolo z osjo na svetu! Koliščarske najdbe so na ogled v več muzejih, Ljubljansko barje pa je krajinski park, ki navduši z raziskovanjem naravnih posebnosti močvirnega območja blizu Ljubljane.

Druge destinacije za svetovno dediščino
  • Bolnica Franja

V skriti, težko dostopni soteski Divjega potoka je med 2. svetovno vojno delovala partizanska bolnica Franja. V njenih barakah se je v letu in pol zdravilo skoraj 600 ranjencev. Izjemen simbol človečnosti in enkraten primer zdravljenja ljudi v nenavadnih pogojih že dolgo nosi znak evropske dediščine.

  • Plečnikova Ljubljana

Plečnikova Ljubljana je fenomen. Znameniti arhitekt Jože Plečnik je s svojim izvirnim pristopom tako k objektom kot k ureditvi mesta v obdobju med obema vojnama ustvaril najlepše arhitekturne podobe Ljubljane.

  • Pot miru

Pot miru, ki vodi od Alp do Jadrana, združuje spomin in opomin na vojne čase Soške fronte ter spoznavanje čudovite narave ob smaragdni reki Soči. Odkrijte svet kavern, strelskih jarkov, vojaških pokopališč, kostnic in muzejev na prostem.

  • Fužinske planine v Bohinju

Fužinske planine so del zaščitenega območja Triglavskega narodnega parka. Gorski travniki na nadmorski višini okoli 1000 m v poletnem času predstavljajo odlično pašo za živino. Tu so manjše sirarne, od koder prihajajo najbolj prepoznavni okusi bohinjskih sirov, tudi posebnež med siri – mohant.

  • Matični Kras

Podtalne in padavinske vode so skozi tisočletja preoblikovale apnenčasto pokrajino in ustvarile neverjetne podobe matičnega Krasa. Še posebej markantno je kraško podzemlje, ki je prepredeno z več kot 1000 jamami. Tu so potekale prve raziskave kraškega sveta in zato se je slovensko poimenovanje »kras« razširilo po vsem svetu.

Slovenski aduti svetovne nesnovne dediščine človeštva

Ohranjanje kulturnega izročila, ki se prenaša v rod, je še posebej pomembno. Nekatere veščine, znanja in ustvarjalnost naših prednikov so tako izjemni, da jih še posebej velja zaščititi in hraniti za prihodnje rodove. Posebno skrb za zaščito in ohranjanje ustnega izročila, plesov, znanj in spretnosti omogoča tudi UNESCO seznam svetovne nesnovne dediščine človeštva, na katerem se je s štirimi posebnostmi znašla tudi Slovenija.

Škofjeloški pasijon

Najstarejše dramsko besedilo na Slovenskem že od samega nastanka v času baroka doživlja uprizoritve na ulicah srednjeveškega jedra Škofje Loke. Bogata kostumografija in scenografija ter številčna, več kot 900-članska lokalna igralska zasedba ob vsakokratni uprizoritvi v Škofjo Loko privabi množico obiskovalcev. Gre za zgodovinsko uprizoritev, ki je zaradi svoje kompleksnosti na sporedu na vsakih šest let. Naslednja uprizoritev bo na sporedu leta 2021. Škofjeloški pasijon je vpisan na seznam UNESCO nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Obhodi kurentov

Ko boste februarja na Ptujskem koncu zaslišali kravje zvonce, boste nedvomno vedeli, da se bliža pomlad. Zvonci so namreč le del oprave kurenta, tradicionalnega pustnega lika, značilnega za Ptuj, Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice. Kurent je odet v ovčjo kožo, na glavi ima značilno masko, obut je v visoke čevlje in rdeče ali zelene pletene nogavice. V roki vihti ježevko, debelejšo palico, opeto z ježevo kožo. Svoje korenine ima v slovanski mitologiji, velja pa za odganjalca zime ter glasnika pomladi in dobre letine. Obhodi kurentov so vpisani na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine človeštva. Svojevrsten poklon temu običaju je tradicionalno kurentovanje na Ptuju.

Klekljanje čipk v Sloveniji

Klekljane čipke so svojevrsten izraz umetnosti, ki so eden od prepoznavnih simbolov slovenske identitete. Že stoletja pod prsti klekljaric nastajajo čudoviti izdelki, spretnost vrtenja klekljev pa se prenaša iz roda v rod. Klekljanje je ročno izdelovanje čipk s križanjem, sukanjem in prepletanjem niti, navitih na posebne lesene palčke – kleklje. Pri klekljanju se sledi vzorcu, izrisanem na papir, ki je pritrjen na valjasto blazino v košari ali posebnem podstavku. Danes v Sloveniji deluje več kot 120 klekljarskih društev, sekcij in skupin. Čipke so namenjene kot modni dodatek in okras na oblačilih in hišnem tekstilu, dandanes pa služijo tudi kot navdih za umetniško ustvarjanje, v arhitekturi in celo kulinariki.

Klekljarsko znanje širijo tudi čipkarske šole. Prvo je leta 1763 v Ljubljani ustanovila Marija Terezija, danes je najbolj znana čipkarska šola v Idriji, ki neprekinjeno deluje že več kot 140 let. Od tu izhaja znamenita idrijska čipka.

Slovenija tudi v Spominu sveta

Spomin sveta je UNESCO seznam pisne kulturne dediščine. Na njem najdemo tudi Supraseljski kodeks, starocerkvenoslovanski rokopis v cirilici, ki velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku. Rokopis je nastal v Bolgariji, kasneje se je znašel na Poljskem, po zaslugi slovenskega jezikoslovca Jerneja Kopitarja pa se je del tega rokopisa znašel tudi na slovenskih tleh. Danes je shranjen v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Next Post

Previous Post

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

© 2019 Vse dobro vsem

%d bloggers like this: